Rev 16 | SlvZNZ | STEP | Zdaj sem slišal, kako je mogočen glas zaklical sedmerim angelom iz svetišča: “Pojdite in izlijte na zemljo sedem čaš Božje jeze!”

Revelation of John 16

Čaše Božje jeze

1 Zdaj sem slišal, kako je mogočen glas zaklical sedmerim angelom iz svetišča: “Pojdite in izlijte na zemljo sedem čaš Božje jeze!”

2 Prvi angel je prišel in izlil svojo čašo na zemljo. Takoj so dobili vsi ljudje, ki so nosili znak zveri in molili njeno podobo, boleče in smrtonosne rane.

3 Drugi angel je izlil svojo čašo v morje. Tedaj se je voda spremenila v kri, kot je kri mrtveca. Vse živo v morju je poginilo.

4 Tretji angel je izlil svojo čašo na reke in izvire voda in postale so kri. 5 Pri tem sem slišal, kako je dejal angel, ki ima oblast nad vodami:

“Izgovoril si svojo sodbo, sveti Bog,
ki si in si bil, Sveti.
Tvoja sodba je pravična in dobra.
6 Ker so pomorili tiste, ki so verovali vate
in prelili kri tvojih prerokov,
si jim dal piti kri.
To so tudi zaslužili!”
7 Slišal sem, kako je glas od oltarja dejal:

“Da, Gospod, vsemogočni Bog!
Tvoje sodbe so resnične in pravične.”
8 Potem je četrti angel izlil svojo čašo na sonce, ki je zdaj mučilo ljudi s svojim ognjem. 9 Vsi so trpeli, ker je sonce neusmiljeno žgalo. Vendar se nihče ni spreobrnil in priznal Boga za Gospoda. Nasprotno, celo preklinjali so njegovo ime in vse bolj zavračali njega, ki jih je kaznoval s tako strašno kaznijo.

10 Peti angel je izlil svojo čašo na prestol zveri. Tedaj se je kraljestvo zveri pogreznilo v najglobljo temo. Ljudje, ki so tam živeli, so od strašnih bolečin grizli jezike. 11 Pa kljub temu niso obžalovali svojih dejanj in tudi se niso obrnili k Bogu, ampak so ga preklinjali, ker so morali prenašati take bolečine in ker so jih mučile tako strašne rane.

12 Šesti angel je izlil svojo čašo v veliko reko, v Evfrat. Reka se je posušila, tako da so kralji z vzhoda neovirano lahko vdrli s svojo vojsko v deželo. 13 Videl sem, kako so iz zmajevega gobca ter iz gobca zveri in lažnega preroka ^{▼▼Primer: Razodetje 13,11-15.} prišli trije nečisti duhovi, ki so izgledali kot žabe. 14 To so demonski duhovi, ki delajo čudeže in poskušajo pridobiti zase vladarje tega sveta. Vse naj bi zbrali za bitko ob velikem dnevu vsemogočnega Boga. 15 “Ne pozabite!” pravi Kristus. “Hitro pridem in nepričakovano kot tat! Samo kdor bedi in kdor je pripravljen, bo srečen ta dan. Le tistemu, ki si je priskrbel obleko, ne bo treba tekati okrog nagemu in se sramovati.” 16 Demonski duhovi so zbrali vladarje sveta na mestu, ki se po hebrejsko imenuje Harmagedon.

17 Sedmi angel je stresel svojo čašo v zrak. Tedaj je odjeknil s prestola svetišča v nebesih mogočen glas: “Zgodilo se je!” 18 Bliski so prešinili nebo in zadonel je grom. Zemlja se je zatresla, kot še nikoli poprej, odkar živijo na njej ljudje. 19 Veliko mesto se je razpadlo na tri dele in mesta narodov so se spremenila v ruševine. Bog ni pozabil velikega Babilona in njegovih grehov. Dal mu je piti vino iz njegove čaše – vino strašne jeze. 20 Otoki so izginili in gore so se pogreznile. 21 Ogromna toča – težka po petdeset kilogramov – je padala z neba na ljudi in prinašala smrt in pustošenje. Ljudje pa so preklinjali Boga zaradi te strašne katastrofe.